»Film je zgrajen okrog resničnega posnetka poslednjega telefonskega klica palestinske deklice Hind.«

»Hindina zgodba nosi težo celega ljudstva, ni samo njena. Njen glas je samo eden od glasov 19 tisoč otrok, ki so samo v zadnjih dveh letih izgubili življenja v Gazi.«

»Ko utihne svet, spregovori Hind Radžab. Svoboda Palestini!«

»Ko sem prvič slišala glas Hind Radžab, je šlo za več kot samo njene besede. To je bil glas same Gaze, ki kliče na pomoč – in nihče je ni mogel doseči.«

»Gre za še enega v vrsti množice zločinov izraelskega genocida v Gazi, ki ne smejo ostati pozabljeni in nekaznovani.«

»Ko sem bil star deset let, je bilo to tudi moje življenje. Ko sem slišal Hind, me je njen glas vrnil naravnost v otroštvo. Počutil sem se, kot da sem tisočkrat umrl. To ni bilo igranje, to je bilo moje življenje.«

»Dolgo sem se pogovarjala s Hindino mamo, z resničnimi ljudmi, ki so bili na drugi strani telefona in so ji poskušali pomagati. Na podlagi njihovih pričevanj sem ustvarila zgodbo, v kateri sem uporabila posnetek Hindinega glasu.«

»Običajno se razmišlja, da so ljudje bolj empatični do otrok, a to ne drži.«

»Ko gre za genocid, so tarče ravno otroci in ženske.«